Pridobitev energetskih izkaznic

Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Gre za ukrep, ki je namenjen boljši informiranosti potrošnika, torej tistega, ki želi stavbo oz. stanovanje kupiti ali najeti. Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da pred odločitvijo o nakupu ali najemu preverimo, kako energetsko varčna oz. potratna je. Strošek za energijo v stavbi je relativno velik oz. velike so tudi potrebne investicije, če bi želeli stavbo prenoviti, zato ima energetska izkaznica stavbe koristne podatke za odločitev potrošnika. Pri nakupu oz. najemu je tako seznanjen s tem, kakšne stroške lahko pričakuje za energijo v stavbi.

Pri tem je zelo nujno tudi poudariti, da energetska izkaznica ne označuje samo razreda oz. določa energetsko učinkovitost stavbe temveč  so sestavni del energetske izkaznice tudi priporočeni ukrepi, s katerimi se lahko ta učinkovitost poveča.

Energetska izkaznica gre torej korak dlje od energijskih nalepk za električne aparate, ki nas seznanjajo s porabo energije pri delovanju določenega aparata. Energetska izkaznica prinaša tudi pomembne informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo porabo energije v stavbi, kar ne nujno vedno vključuje velikih investicij. Vsekakor pa nas seznanja s tem, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti. Ta priporočila predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana.

Energetska izkaznica ni obvezna za vse stavbe. Pridobiti jo boste morali samo v primeru, če boste stavbo (ali stanovanje) prodajali ali oddajali v nov najem (daljši od enega leta). Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo.

Za tiste, ki živite v večstanovanjski stavbi z najmanj štirimi stanovanjskimi enotami, je energetska izkaznica obvezna. Vendar pa rok od kdaj je obvezna še ni dokončno določen. Trenutno je v veljavi, da jo morajo stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1980 imeti do leta 2015, ostale do leta 2030.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m2, od 9. julija 2015 pa je ta površina 250 m2.

Energetska izkaznica tudi ni potrebna za stavbe ali posamezne dele stavb, ki so že oddani. Poleg tega zakon predvideva nekaj izjem, in sicer izkaznice za stavbo ali njen posamezni del ni potrebno predložiti pri:

• oddaji v najem za obdobje, krajše od enega leta,
• prodaji v primeru izkazane javne koristi za razlastitev,
• prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku,
• prodaji ali oddaji nepremičnine, ki je v last Republike Slovenije ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanju.

Poleg tega pa energetska izkaznica ni zahtevana tudi za:

• stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
• stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
• industrijske stavbe in skladišča,
• nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev,
• enostavne in nezahtevne objekte ter
• samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

Bistven del energetske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije, temveč priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti. Ta predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana. Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko zmanjša porabo energije za ogrevanje z izvedbo teh priporočil.

Osnovni namen energetske izkaznice je podajanje informacije o energetski učinkovitosti posamezne stavbe in s tem tudi o pričakovanih stroških za energijo ter o stroškovno upravičenih naložbah, ki bi izboljšale energetsko učinkovitost stavbe in sistemov v njej. Kupec oz. najemnik stavbe ima tako že pred nakupom oz. najemom podatke o približnih stroških izbrane nepremičnine ter o možnosti energetske izboljšave objekta.

• o potrebni toploti za ogrevanje stavbe,
• o dovedeni energiji za delovanje stavbe,
• o primarni energiji,
• o emisijah CO2.

Vsi kazalniki so izraženi na enoto površine m2 na leto, najpomembnejši pa je prvi, saj določa tudi razvrstitev objekta v razred energetske učinkovitosti. Ta se razvrsti glede na letno potrebo toplote za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe in se označuje s črkami od A do G. Razred A nakazuje najboljšo energetsko učinkovitost, pri kateri je toplota za ogrevanje najmanjša, razred G pa je energetsko najbolj potraten. Kazalnik o dovedeni energija za delovanje stavbe pa vključuje energijo, ki se jo v enem letu dovede stavbi za pokrivanje potreb ogrevanja, tople vode, hlajenja, prezračevanja, klimatizacije in razsvetljave.

Računska energetska izkaznica se določa na podlagi izračunanih kazalnikov rabe energije stavbe in se uporablja za vse novogradnje, celovite obnove objektov in obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe, ki so namenjene za prodajo ali najem. Merjena energetska izkaznica pa se določi na podlagi meritev rabe energije in je namenjena nestanovanjskim stavbam kot so zdravstveni domovi, šole, stavbe javne uprave, kulturni domovi, poslovni prostori, ki so v uporabi vsaj dve leti.

Veljavnost energetske izkaznice je 10 let, vendar se lahko izkaznico izdela tudi na novo, preden poteče 10 let.

Stavbe, ki potrebujejo energetske izkaznice, bi morale le to imeti že vsaj od julija 2013, ko so bile izdane prve energetske izkaznice. To velja tudi za vse nove stavbe. Sicer pa je tudi novi energetski zakon to obvezo opredelil in sicer je zakon stopil v veljavo 22. marca 2014. Uvedel je sicer tudi prehodna obdobja za izvajanje sankcij ter za zahtevo po navedbah v oglasih.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m2, od 9. julija 2015 pa je ta površina 250 m2.

Energetske izkaznice stavb na podlagi Energetskega zakona izdelujejo neodvisni strokovnjaki (z licenco) kot pooblaščene pravne ali fizične osebe na zahtevo stranke. Izdajo pa jo le pooblaščene pravne osebe – izdajatelji, ki jim pooblastilo za izdajo energetske izkaznice stavbe podeli pristojni minister po izvedenem javnem natečaju. Seznam neodvisnih strokovnjakov z licenco lahko najdete na ustreznih straneh Ministrstva za infrastrukturo.

Kazni za oglaševanje nepremičnin brez navedbe energetskega kazalnika veljajo od 1. januarja 2015 naprej in sicer se z globo v višini 250 eurov za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali posameznega dela stavbe, če pri prodajanju in oddajanju stavbe ali posameznega dela stavbe v najem ne zagotovi, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali posameznega dela stavbe iz energetske izkaznice.

Od 22. marca 2015 pa veljajo tudi kazni za nepridobitev izkaznice ob prodaji ali oddaji nepremičnine in sicer se z globo v višini 300 eurov za prekršek kaznuje lastnik stavbe ali posameznega dela stavbe, če pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe ne predloži originala ali kopije veljavne energetske izkaznice stavbe ali njenega posameznega dela.

Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne namesti energetske izkaznice na vidno mesto v javnih stavbah.

Energetsko izkaznico za posamezne dele stavbe je mogoče pridobiti. Že trenutno veljavni pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb jasno določa, da se energetske izkaznice lahko izdajajo tudi za posamezni del stavbe, torej posamezna stanovanja, kadar tehnične lastnosti stavbe in vgrajenih sistemov omogočajo celovito analizo energetske učinkovitosti posameznega dela stavbe. Ker je energetska izkaznica stavbe listina s specifičnimi podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti, je izdaja energetske izkaznice odvisna od primera do primera. V določenih primerih lahko zaradi tega pride tudi do nesorazmernega stroška za posameznika, zato je novi pravilnik, poleg obveznosti glede nadzora in oglaševanja, uvedel tudi možnost izdelave cenejše energetske izkaznice za posamezno stanovanje.

Podlaga za izračun je dokumentacija, ki odraža dejansko stanje stavbe. V ta namen se lahko uporabi izkaz energijskih lastnosti stavbe, ki je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, pripadajoči elaborat o energetski učinkovitosti stavbe, načrti stavbe, projekt izvedenih del ter druga razpoložljiva dokumentacija in podatki o stavbi. Pri izdelavi EI strokovnjaki pridobijo med drugim tudi dimenzije stavbe, površino sten, sestavo zunanje stene in debeline materialov stene, površino stanovanja, površino, lastnosti in orientacijo oken, senčenje objektov, lastnosti ogrevalnih sistemov in drugo.

Praktično nemogoče je  govoriti o standardni ceni  energetske izkaznice. Tudi pri dveh navzven morda podobnih stanovanjskih stavbah sta lahko vložen trud, čas in napor za izdelavo energetskih izkaznic povsem različna in odvisna od tega, kako podrobne in pravilne podatke ima neodvisni strokovnjak na voljo in koliko časa mu bo zato vzela korektna izpeljava vseh predpisanih postopkov.

Vlada RS je z  Uredbo o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice (Ur. l. RS, št. 15/2014) predpisala zgornje meje cen energetskih izkaznic in sicer tako, da bo cena energetske izkaznice za stavbe, ki imajo uporabno površino do 220 m2, največ 170 evrov, za stavbe nad 220 m2 pa največ 0,89 euro/m2.

Energetske izkaznice stavb na podlagi 68.d člena Energetskega zakona izdelujejo neodvisni strokovnjaki (z licenco) kot pooblaščene pravne ali fizične osebe na zahtevo stranke. Izdajo pa jo le pooblaščene pravne osebe – izdajatelji, ki jim pooblastilo za izdajo energetske izkaznice stavbe podeli pristojni minister po izvedenem javnem natečaju.