PRED VAMI JE SPLETNA STRAN – AGENCIJE ANEKS
Spoštovani,
pred Vami je spletna stran naše nepremičninske agencije; www.agencija-aneks.com, za katero upamo,
da vam bo v veliko pomoč pri iskanju vašega ” sanjskega novega doma”. Trudili smo se, da bi naredili spletno stran kar se da všečno, pregledno in enostavno. V kolikor imate kakšne predloge ali pripombe, jih bomo z veseljem pregledali in razmislili o njihovi uporabni vrednosti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem našim zvestim naročnikom, ki so nam hitro brez oklevanja napisali in poslali svoje reference – priporočila iz katerih je razvidno, kako ocenjujejo našo agencijo in naše delo in na ta način prispevali k izdelavi naše nove spletne strani. Hvala.
Veliko užitkov pri obisku naše strani – TUKAJ SMO ZA VAS, NA VSAKEM KORAKU IN Z VAMI NA POTI DO VAŠEGA CILJA!
Vaše zadovoljstvo – je naše poslanstvo.
Vaša AGENCIJA ANEKS
AGENCIJA ANEKS NEPREMIČNINE je za poslovanje v letu 2019 dosegla eno izmed najvišjih ocen s strani CompanyWall Ltd. Bonitetno oceno AA+.
Kot so v podjetju CompanyWall zapisali:
“Bonitetna ocena se dodeljuje na podlagi izkazov v številkah. Sama po sebi pa je veliko več. Govori o njegovih zaposlenih, človeku ki vodi podjetje ter kakšni ljudje so.”
»Gradbeni zakon pred spremembami«
15.02.2019 Dopolnjeno: 15.02.2019
Natančneje naj bi bilo določeno, kateri kupoprodajni in najemni posli bodo nični; verjetno bo dovoljeno trgovanje s črnimi gradnjami …
Bo vendarle konec agonije zaradi nepredstavljivih zahtev notarjev pri nakupu in celo oddaji nepremičnin? Okoljsko ministrstvo namreč pripravlja spremembe sredi minulega leta uveljavljenega gradbenega zakona, zaradi katerega notarji zahtevajo vrsto dokazil o nepremičnini, preden posle zapečatijo. Pričakuje se, da bo v zakonu jasno zapisano, kakšna je odgovornost notarjev in kdaj so posli lahko nični. To pa naj bi bili v primeru že izdanih inšpekcijskih odločb o nepravilnostih na nepremičnini, kar bo moralo biti vidno v zemljiški knjigi…
GRADBENI ZAKON
93. člen
(posebne prepovedi)
(1) Za nedovoljen objekt in neskladno uporabo objekta so glede na vrsto gradnje prepovedana naslednja dejanja:
1. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo,
2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi,
3. uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti,
4. promet z njimi ali zemljišči, na katerih so,
5. overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov ter
6. določitev hišne številke.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka se odredijo z odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep.
(3) Dovoljenja, soglasja, vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, so nični, razen če so predpisani ali odrejeni na podlagi tega zakona.
(4) Če je bila priključitev objekta na gospodarsko javno infrastrukturo izvedena, pristojni gradbeni inšpektor naloži upravljavcu, da ga odklopi. Če je nedovoljen objekt priključen na legalni objekt, se odklopi tudi ta objekt.
(5) Upravljavci, notarji, pooblaščeni inženirji s področja geodezije in druge osebe javnega ali zasebnega prava in drugi organi, pristojni za izvedbo dejanj iz prvega odstavka tega člena, morajo pred njihovo izvedbo preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje, kadar je predpisano, in ali je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o prepovedi v skladu s 94. členom tega zakona.
(6) Prepovedi iz prvega odstavka tega člena ne veljajo, če so dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov ali pridobitve dovoljenj in drugih predpisanih dejanj po tem zakonu.
Več preberite na: https://gradbenistvo.finance.si/8944406
vir: Finance
»Imate vikend, dodatno stanovanje? furs pošilja pozive: prijavite se za plačilo davka od premoženja!«
Ste vedeli, da morate poleg NUSZ za posedovanje velikih in dvojnih nepremičnin plačati še en davek? Furs se je organiziral – podatke išče tudi pri geodetih
Finančna uprava (Furs) lastnikom nepremičnin, ki bi morali plačevati davek od premoženja za drugo stanovanje ali vikend, pošilja pozive, naj davek vendarle napovedo in plačajo. Podatke po novem iščejo tudi na geodetski upravi (Gurs). Preverijo pa vas lahko tudi prek vaše napovedi davka za oddajanje premoženja v najem.
Kdo plača davek? Kakšne so obveznosti in višina davka?
Davek po zakonu o davkih občanov iz leta 1988 (!) plačujejo lastniki (ali uživalci) stavb, njihovih delov, stanovanj in garaž ter prostorov za počitek in rekreacijo. Plačuje se v vseh 212 občinah, prejemniki davka so občine, pobira pa ga Furs. Poenostavljeno: plačate ga za stanovanja, hiše, vikende, pa tudi za poslovne prostore. Seveda pa so tudi izjeme, in teh ni prav malo:
- Do stanovanjske površine 160 kvadratnih metrov se davek ne plača, če v njem živi lastnik (uživalec) oziroma njegov ožji družinski član (zakonec, otrok, posvojenec). Torej – če je vaša hiša ali stanovanje večje, davek plačate, sicer ga ne. Prav tako ga plačate za vse vikende oziroma za vsa druga stanovanja, tudi čisto majhna.
Več preberite na: https://www.finance.si/8939810/Imate-vikend-dodatno-stanovanje-Furs-posilja-pozive-prijavite-se-za-placilo-davka-od-premozenja
vir: Finance
»Kaj vse me čaka in kaj moram vedeti, če želim graditi hišo«
Ni vse v nakupu parcele in montažne hiše, računajte na nekaj birokracije in vrsto dodatnih stroškov.
Vas mika gradnja montažne hiše na ključ, ki stane toliko kot malo večje stanovanje v Ljubljani? Preverili smo, kako se gradnje sploh lotiti, kaj vse vas bo še udarilo po žepu poleg cene hiše in za katere papirje morate poskrbeti še pred začetkom gradnje.
Cena štirisobnega stanovanja v Ljubljani in cena montažne hiše na ključ sta si dovolj podobni, da lahko marsikoga prepričata o gradnji lastne hiše, in ne o nakupu stanovanja, saj si enodružinsko montažno hišo lahko omislite za okoli 150 tisoč evrov. Seveda je k temu treba prišteti še ceno parcele, če je še nimate v lasti. A to še zdaleč ni končni strošek postavitve hiše.
Odločitev o gradnji hiše vsekakor ni lahka, saj od investitorja zahteva tudi večjo angažiranost kot nakup stanovanja, zato si je smiselno najprej pripraviti okvirno finančno konstrukcijo, da sploh vidite, ali si hišo lahko privoščite.
V našem primeru predvidevamo gradnjo 160 kvadratnih metrov velike montažne hiše brez kleti za okoli 150 tisoč evrov na 600 kvadratnih metrov veliki parceli v vrednosti do 100 tisoč evrov. Preverili smo, na katere dodatne stroške še morate računati ter za koliko lahko napihnejo osnovno ceno hiše in parcele, ki v našem primeru znaša 250 tisoč evrov (hiša 150 in parcela 100 tisoč evrov). Ugotovitev: skupna vrednost investicije se lahko hitro povzpne za deset odstotkov in več, če upoštevamo še ureditev zunanje okolice hiše, pa še bolj.
Več preberite na: https://gradbenistvo.finance.si/8864955/Vodnik-Kaj-vse-me-caka-in-kaj-moram-vedeti-ce-zelim-graditi-hiso
vir: Finance
Podjetniki in posamezniki, tako vam bo življenje grenila nova gradbena zakonodaja
Nova gradbena zakonodaja, ki se v večjem delu začne uporabljati sredi gradbene sezone, to je sredi leta, ne prinaša le poenostavitev pri pridobivanju dovoljenj, temveč bo marsikomu tudi zagrenila življenje. In podražila. Denimo, če boste v hiši hoteli odpreti masažni salon, boste potrebovali novo oziroma posodobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje.
Naštevamo nekaj najpomembnejših točk, ki bodo lahko zapletale vaše življenje:
1. POSEL V HIŠI? DA, ČE DOBITE DOVOLJENJA!
2. PLAČILO ZA NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA ALI NOV OBČINSKI DAVEK
3. PREPOVED ETAŽIRANJA MLAJŠIH ENOSTANOVANJSKIH HIŠ
4. LEGALIZACIJA
Po novem zakonu bo od junija možnih več vrst legalizacije.
Več preberite na: https://www.finance.si/8864843/Podjetniki-in-posamezniki-tako-vam-bo-zivljenje-grenila-nova-gradbena-zakonodaja
Vir: Finance
Nova zakonska ureditev poročanja o najemnih poslih v Evidenco trga nepremičnin (ETN)
17. januar 2018
Z uveljavitvijo novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN1 (Uradni list RS, št. 77/2017, z dne 27. 12. 2017) preneha obveznost poročanja fizičnih oseb o najemnih poslih s stavbami in deli stavb Geodetski upravi RS.
Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja 2018 dalje sklenili z najemojemalci, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, so od uveljavitve zakona dolžni poročati najemojemalci. Poenostavljeno rečeno so to so najemojemalci pravne osebe in samostojni podjetniki, ki najemajo stavbe in dele stavb od najemodajalcev fizičnih oseb.
Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja do 31. decembra 2018 sklenili z najemojemalci – fizičnimi osebami bodo najemodajalci dolžni poročati Finančni upravi RS ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2018.
Fizične osebe, ki poročajo na obrazcih o najemnem pravnem poslu o oddaji stavb in delov stavb fizičnim osebam, naj to storijo še za najemne posle sklenjene v letu 2017. Za najemne posle, sklenjene od 1. januarja 2018 dalje, bodo za njih poročali FURS iz napovedi za odmero dohodnine od oddajanja premoženja v najem oziroma najemojemalci pravne osebe in samostojni podjetniki, ki najemajo stavbe in dele stavb od fizičnih oseb.
16. januarja nameravamo o novostih pri poročanju v ETN obvestiti javnost in na spletu objaviti posodobljena navodila za poročanje v ETN. Obrazec za poročanje o najemnem pravnem poslu bo umaknjen iz spletnih strani GURS, GURS pa obrazcev za leto 2018 ne bo več sprejemal.
O najemnih poslih ni več potrebno poročati GURSu, po 16.1. bo s spletnih strani tudi umaknjen obrazec. Podatke za ETN bodo prejemali od FURSa.
Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja 2018 dalje sklenili z najemojemalci, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, štejejo kot plačniki davka v obračunu davčnega odtegljaja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, so od uveljavitve zakona dolžni poročati najemojemalci. Poenostavljeno rečeno so to so najemojemalci pravne osebe in samostojni podjetniki, ki najemajo stavbe in dele stavb od najemodajalcev fizičnih oseb.
Za najemne posle s stavbami in deli stavb, ki jih bodo najemodajalci – fizične osebe od 1. januarja do 31. decembra 2018 sklenili z najemojemalci – fizičnimi osebami bodo najemodajalci dolžni poročati Finančni upravi RS ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2018.
Fizične osebe, ki poročajo na obrazcih o najemnem pravnem poslu o oddaji stavb in delov stavb fizičnim osebam, naj to storijo še za najemne posle sklenjene v letu 2017. Za najemne posle, sklenjene od 1. januarja 2018 dalje, bodo za njih poročali FURS iz napovedi za odmero dohodnine od oddajanja premoženja v najem oziroma najemojemalci pravne osebe in samostojni podjetniki, ki najemajo stavbe in dele stavb od fizičnih oseb.
16. januarja nameravamo o novostih pri poročanju v ETN obvestiti javnost in na spletu objaviti posodobljena navodila za poročanje v ETN. Obrazec za poročanje o najemnem pravnem poslu bo umaknjen iz spletnih strani GURS, GURS pa obrazcev za leto 2018 ne bo več sprejemal.
O najemnih poslih ni več potrebno poročati GURSu, po 16.1. bo s spletnih strani tudi umaknjen obrazec. Podatke za ETN bodo prejemali od FURSa.
NOVICA
15. 1. 2018
Izračun indeksiranih vrednosti nepremičnin
Ljubljana, 15. 1. 2018 – Vlada RS je na svoji dopisni seji 8. 1. 2018 izdala Uredbo o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017. Vrednosti nepremičnin se v registru nepremičnin indeksirajo zaradi njihove prilagoditve razmeram na trgu nepremičnin. Indekse vrednosti nepremičnin določi Vlada RS, ko se indeksi vrednosti spremenijo za več kot 10 % od določitve modelov vrednotenja nepremičnin oziroma zadnje spremembe vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin zaradi indeksacije. Izračun indeksiranih vrednosti nepremičnin je bil izveden po posameznih vrednostnih conah, in sicer ločeno po modelih vrednotenja nepremičnin za stanovanja, hiše, lokale, pisarne in kmetijska zemljišča. Indeksi vrednosti nepremičnin zavzemajo vrednosti od 0,80 do 1,25, kar pomeni, da se z indeksacijo vrednosti nekaterim nepremičninam znižujejo drugim pa zvišujejo, odvisno od vrste nepremičnin in lokacije. Vrednosti za stanovanja in hiše, predvsem na območju osrednje Slovenije, se z indeksacijo zvišujejo. Vrednosti za lokale in pisarne se znižujejo na območju nekaj mestnih občin. Vrednost kmetijskih zemljišč se z indeksacijo na zahodu znižuje, medtem ko se na vzhodu države in na posameznih območjih osrednje Slovenije zvišuje. Za druge vrste nepremičnin oziroma druga območja ni bila ugotovljena sprememba vrednosti večja od 10 % od zadnje indeksacije.
Vir: Sokol Arso, avtor: Anja Jerin
Več slik
V registru nepremičnin se je v dneh od 13. do 14. januarja 2018 izvedel preračun vrednosti vseh tistih nepremičnin, evidentiranih v registru nepremičnin, katerih sprememba vrednosti je večja od 10 % od zadnje indeksacije. Pri zdajšnjem izračunu (indeksaciji) so bili uporabljeni indeksi vrednosti nepremičnin kot jih je določila Vlada RS z Uredbo o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017 (Uradni list RS, št. 2/2018). To pomeni, da po izvedenem izračunu indeksirane vrednosti nepremičnin odražajo razmere na trgu nepremičnin na dan 31. marec 2017.
Podrobnejše informacije o modelih vrednotenja in indeksih vrednosti so javno dostopne v zbirki vrednotenja nepremičnin na spletnem naslovu GURS.
Širša javnost lahko za posamezno nepremičnino na spletnem naslovu »Javni vpogled v podatke o nepremičninah« pridobijo podatek o indeksirani vrednosti nepremičnine oziroma o vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017, lastniki nepremičnin pa lahko preverijo indeksirane vrednosti svojih nepremičnin tudi prek »Osebnega vpogleda v podatke o lastnih nepremičninah«.
http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=7982&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0
NOVICA
Možnosti legalizacije objektov v novem Gradbenem zakonu
- Izredni postopki legalizacije po prehodnih določbah GZ
Za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati v rednem postopku izdajanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, GZ v poglavju o prehodnih določbah ponuja več možnosti izrednih postopkov legalizacije, ki so opisani spodaj.
- Legalizacija manjših odstopanj s pridobitvijo uporabnega dovoljenja
Prva možnost legalizacije, ki jo ureja GZ, se nanaša na objekte, ki so pred uveljavitvijo GZ sicer zgrajeni na podlagi GD, vendar so zgrajeni tako, da so neskladni z njim (na primer večje dimenzije, drugačna streha in izvedba odprtin v fasadi na drugem mestu). Dopustna odstopanja od GD in potrjene dokumentacije za njegovo pridobitev morajo izpolnjevati naslednje:
- ne posegajo na druga zemljišča, kot so določena v GD,
- so skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje GD, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
- posamezne zunanje mere stavbe, določene v GD (širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno) ne povečajo za več kot 0,3 m ali se posamezne dimenzije zmanjšajo,
- ne vplivajo na mnenja pristojnih organov in njihove pogoje, določene v GD, in so skladna s predpisi s področja mnenjedajalca,
- so ne glede na drugačno tehnično rešitev od potrjene v GD, izpolnjene bistvene in druge zahteve po predpisih, ki so veljali v času njegove izdaje in
- v samem bistvu ne spremenijo objekta in njegove namembnosti.
Ker je treba pri izdaji uporabnega dovoljenja v rednem postopku izpolnjevati tudi zahtevo po skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami in ker je dokončanje objekta v primeru legalizacije lahko časovno precej oddaljeno od njegove izdaje, GZ pri že zgrajenih objektih omogoča presojo skladnosti z zahtevami predpisov, ki so veljali v času gradnje ali v času izdaje uporabnega dovoljenja, če bi bilo to za vlagatelja ugodneje.
- Ohranitev možnosti legalizacije objektov daljšega obstoja
GZ ohranja možnost legalizacije objektov iz ZGO-1, ki je vzpostavljal domnevo pridobljenega uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1968, objekte gospodarske javne infrastrukture, zgrajene pred osamosvojitvijo RS, enostanovanjske stavbe z izdanim GD in nekatere obrambno – zaščitne objekte. Ti objekti se bodo lahko še naprej legalizirali pod enakimi pogoji, ki so bili predpisani v ZGO-1.
- Legalizacija »objektov daljšega obstoja«, zgrajenih pred letom 1998
GZ poleg v prejšnji točki opisane legalizacije objektov, ki jo je omogočal že ZGO-1, širi možnost legalizacije še na mlajše objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998. GZ tako omogoča legalizacijo objektov, ki so zgrajeni brez GD pred 1. 1. 1998 in ki od tega datuma obstajajo v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu. Ta vrsta legalizacije v svojem bistvu pomeni amnestijo, saj se skladnost s predpisi (niti s prostorskimi akti niti z gradbenimi in drugimi predpisi, prav tako ne s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj) v tem primeru ne ugotavlja.
Pogoj za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja so:
- da je zgrajen pred 1. 1. 1998 in da od tega datuma obstaja v enakem obsegu in bistveno enake namembnosti na istem mestu,
- če gre za stavbo, da je evidentirana v katastru stavb, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, da je evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture,
- da je izkazana pravica graditi na zemljišču (v zemljiški knjigi vpisana stvarna pravica oziroma dokazilo, ki zadošča tudi v rednem postopku dovoljevanja),
- da je vlagatelj predložil posnetek obstoječega stanja (tloris, prerez in dimenzije objekta, pri stavbah tudi pogled in tlorise vseh etaž z osnovnimi merami prostorov ter seznamom prostorov s površinami),
- da je plačan komunalni prispevek oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.
V postopku izdaje tega dovoljenja se odmeri tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, ki ga je dolžan investitor poravnati pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.
Možnost legalizacije je izključena pri nevarnih objektih, za katerega je bil že izrečen inšpekcijski ukrep. To so objekti, ki ne izpolnjujejo bistvenih zahtev iz gradbenih predpisov, tako, da neposredno ogrožajo zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Ker se lahko tudi med objekti, ki jih inšpektor sicer ni opredelil kot nevarne, bodo pa legalizirani oziroma bolje rečeno amnestirani, lahko pojavi primer legaliziranega objekta, ki bi ga bilo zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v času gradnje objekta razveljaviti, ker neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi ter okolje, je GZ tudi za take primere predvidel dodatno zakonsko varovalo. Pogojna veljavnost vseh dovoljenj za objekte daljšega obstoja v takih primerih namreč omogoča razveljavitev dovoljenja, pod pogojem, da ni drugih, milejših sredstev za odpravo ogroženosti. Pogojna veljavnost se tudi zaznamuje v zemljiškem katastru, kar bo omogočilo seznanitev tretjih oseb z drugačnim statusom tega objekta (na primer zavarovalnic in morebitnih kupcev).
Z izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja sicer nastopi zakonska domneva, da objekt ni več nelegalen ali neskladen in da ima v času veljavnosti dovoljenja (ker se to lahko izjemoma pogojno tudi razveljavi) tudi uporabno dovoljenje.
- Legalizacija po predpisih, ki so veljali v času gradnje objekta
Zadnja oblika legalizacije v GZ je namenjena objektom, ki niso dovolj stari, da bi se legalizirali na načine, opisane v prejšnjih točkah. Pogoj za takšno legalizacijo je, da je objekt zgrajen pred uveljavitvijo GZ, in sicer je pri stavbah pogoj zgrajenosti do faze grobih gradbenih del, to je, da so zgrajeni temelji, konstrukcija in ostrešje s streho, pri gradbenih inženirskih objektih pa dela, s katerimi se gradbeni inženirski objekt v pretežni meri dokonča. Medtem ko je rok za vložitev zahteve za legalizacijo po prejšnjih točkah časovno neomejen, pa se za legalizacijo objektov iz te točke lahko vloži le do 17. 11. 2022, torej najkasneje pet let po uveljavitvi GZ. Po tem datumu bo zahteva za legalizacijo po prehodnih določbah zavržena kot prepozna.
GZ za te objekte terja podobno dokumentacijo kot v rednem postopku z nekaj posebnostmi (namesto celotnega projekta za pridobitev GD z načrti se med drugim zahteva posnetek obstoječega stanja, opis objekta in fotografije) in prav tako kot v rednem postopku se zahteva skladnost z vsemi relevantnimi predpisi (prostorski akti, gradbeni predpisi, predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj), prav tako se smiselno uporabljajo enake postopkovne določbe kot veljajo za redni postopek izdaje GD, če v prehodnih določbah ni drugače določeno (na primer 90 dnevni rok za izdajo odločbe, prekinitev postopka do plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo).
Ključna razlika med tem izrednim postopkom legalizacije in rednim postopkom izdaje GD je v tem, da:
- GZ tej skupini objektov, če izpolnjujejo tudi druge pogoje, omogoča izdajo odločbe o legalizaciji ne samo na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja, ampak tudi na podlagi predpisov, ki so veljali v času gradnje objekta,
- z izdajo GD za objekt nastopi tudi domneva izdanega uporabnega dovoljenja.
Zato bo ta vrsta postopka omogočila legalizacijo objektov, ki bi v času njihove gradnje pridobili GD, zaradi kasnejše določitve strožjih pogojev iz prostorskih aktov ali drugih predpisov, ki so bili naknadno spremenjeni, pa je bilo to onemogočeno. GZ za te objekte izrecno omogoča tudi izognitev postopka spreminjanja prostorskega akta zaradi spremembe namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Če je boniteta kmetijskega zemljišča manjša od 40 in če občina to odobri v postopku lokacijske preveritve, lahko takšen objekt ne glede na (ne)skladnost s prostorskim aktom brez predhodnega postopka njegovega spreminjanja dobi odločbo o legalizaciji. Z izdajo odločbe o legalizaciji nastopi domneva, da objekt ni več nelegalen ali neskladen in da ima izdano uporabno dovoljenje.
Zaradi obveznosti, ki jih je RS prevzela z vstopom v EU in implementacijo direktive o presoji vplivov na okolje ter habitatne direktive, po opisanih določbah o legalizaciji, ne bo možno legalizirati objekta, zgrajenega po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali za katerega bi bilo treba izvesti presojo sprejemljivosti, ker bi legalizacija takšnih objektov pomenila kršitev evropskih predpisov in s tem tveganje za tožbe Evropske komisije na Sodišču EU.
Novi zakon o prijavi prebivališča bo poenostavil sistem prijavljanja gostov | ![]() |
![]() |
![]() |
Sporočila za javnost Petek, 21. oktober 2016 |
Potem ko je bil julija sprejet Zakon o prijavi prebivališča (Ur. list RS, št. 52/2016), smo v slovenski policiji prejeli veliko vprašanj glede prijave in odjave gostov. Čeprav se zakon začne uporabljati šele eno leto po uveljavitvi, tj. 13. avgusta 2017, objavljamo informacije o nekaterih največjih spremembah, ki jih bo prinesel novi zakon. Zakon se bo torej začel uporabljati eno leto po uveljavitvi, z izjemo 56. člena, ki se je že začel uporabljati z dnem uveljavitve zakona in se vsebinsko nanaša na poročanje v turizmu ob prijavi gosta, in ne neposredno na delo upravnih enot ali policije, saj je povezan s spremembo Zakona o spodbujanju razvoja turizma. |
Uporabne povezave
Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
AJPES, Agencija RS za javnopravne evidence in storitve
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Pravilnik o registru nastanitvenih obratov
Pravilnik o prijavi in odjavi gostov
V letu 2017 mesec in pol več časa za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem
22. 12. 2016
Rok za oddajo napovedi je 28. februar in ne 15. januar, kot je bilo to v preteklih letih
Zavezanci, ki so v letu 2016 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 28. februarja 2017.
Idealni čas za nakup nepremičnin?
26. avgust 2016. http://www.svetkapitala.si/aktualno/idealni-cas-za-nakup-nepremicnin-19
Najem ali nakup nepremičnine?
04.01.2016, http://gradbenistvo.finance.si/8839993/6-priporo%C4%8Dil-kako-si-zagotoviti-redne-prihodke-iz-oddajanja
S pametno naložbo v nepremičnino lahko ustvarimo več kot štiriodstotni letni donos
Korekturni faktorji za določitev deleža stroška ogrevanja
20.01.2016, http://energetskaizkaznica.si/korekturni-faktorji-za-dolocitev-deleza-stroska-ogrevanja/
Brez energetske izkaznice? Kazen: 300 evrov.
24.02.2015, http://www.rtvslo.si/slovenija/brez-energetske-izkaznice-kazen-300-evrov/359059
Veliki apetiti prodajalcev nepremičnin: oglaševane cene pogosto celo za 40 odstotkov višje od realiziranih
19.03.2015, http://www.24ur.com/novice/slovenija/je-cas-za-prodajo-ali-nakup-nepremicnine.html
Kdaj potrebujem gradbeno dovoljenje?
14.10.2014, http://osarhitektura.weebly.com/novice/kdaj-potrebujem-gradbeno-dovoljenje
Pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
- 2. PRAVICE TUJCEV PO POSAMEZNIH DRŽAVAH
Ob upoštevanju navedenih zakonov in mednarodnih pogodb lahko glede možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujce (tuje državljane in pravne osebe s sedežem v tujini) razvrstimo v naslednje skupine:
- Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne potrebujejo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti:
- državljani in pravne osebe držav članic EU,
- državljani in pravne osebe držav članic OECD,
- državljani in pravne osebe držav članic EFTE in
- osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva.
- Pri pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem odločbe o ugotovitvi vzajemnosti ne potrebujejo tuji zakoniti dediči in tuji oporočni dediči, ki bi bili dediči tudi po zakonitem dedovanju.
- V sedaj začetih postopkih vknjižbe lastninske pravice na nepremičninah odločbe ne potrebujejo tujci iz bivših republik SFRJ, ki so vse pogoje za vknjižbo izpolnjevali že pred 31. 12. 1990 (vendar pa vpis ni bil realiziran oziroma postopek vpisa v zemljiško knjigo ni bil začet).
- Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti:
- državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija).
- Tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja:
- državljani in pravne osebe iz vseh ostalih držav, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (med drugim tudi Bosna in Hercegovina, Ljudska republika Kitajska, Ruska federacija, Ukrajina). – [več]
- 6. KORISTNE INFORMACIJE
Pojasnilo v zvezi s statusom Bosne in Hercegovine
1. 6. 2015 je stopil v veljavo Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Bosno in Hercegovino, ki predstavlja eno od predhodnih faz, s katero se potencialna država kandidatka pripravlja na pridobitev statusa države kandidatke za članstvo v EU in za državo (v konkretnem primeru Bosno in Hercegovino) še ne pomeni pridobitve samega statusa države kandidatke za članstvo v EU. Status kandidatke za članstvo v EU podeli Svet EU na podlagi priporočila Evropske komisije.
Glede na to, da Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji veže zakonsko zagotovljene pravice na status države kandidatke za članstvo v EU, ki ga Bosna in Hercegovina še ni pridobila, za državljane in pravne osebe s sedežem v Bosni in Hercegovini še vedno velja, da ne morejo pridobivati lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije. Edina izjema je pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dedovanja pod pogojem vzajemnosti.
Kontaktni osebi za dodatne informacije:
- Biserka Javoršek
T: (01) 369 5244, (01) 369 5268
F: (01) 369 5519
E: biserka.javorsek(at)gov.si
- Darja Šumah
T: (01) 369 5244, (01) 369 5268
F: (01) 369 5519
E: darja.sumah(at)gov.si